Postsekularna misel in (svetovni) etos
VABILO NA RAZMIŠLJANJA IN RAZGOVORE V MOHORJEVI
Postsekularna misel in (svetovni) etos
Podlaga pogovora bo nova knjiga prof. dr. Boruta Ošlaja, ki je redni profesor za filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
ČLOVEK, SVET IN ETOS: študije o postsekularni filozofiji in svetovnem etosu, Lj.: Filozofska fakulteta 2015.
Sreda, 20. maj 2015, ob 17. uri. Knjigarna Mohorjeve družbe Nazorjeva ulica 1, Ljubljana.
Pogovore vodi filozof prof. dr. Bojan Žalec. Postsekularna misel in (svetovni) etos
Naš tokratni gost bo dr. Borut Ošlaj, redni profesor za filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Človek, svet in etos: študije o postsekularni filozofiji in svetovnem etosu
V njej avtor pojasnjuje in razvija kritični pristop post-sekularne filozofije, ki jo po eni strani lahko razumemo kot nadaljevanje sekularno-razsvetljenskega »potovanja«, vendar pa brez njegovega razumsko-metafizičnega in nekritičnega »prezira« do predsekularnega ali religioznega. Ne zagovarja filozofije, ki bi bila za vsako ceno »nova«, vendar obenem hermetično zaprta in monološka, ampak tako, ki jo poleg analitičnosti, ki se ji ne odpoveduje, odlikuje dialoškost, pragmatičnost, praktičnost, integrativnost in družbena angažiranost.
V fokusu premišljevanja v knjigi je tema (filozofije) svetovnega etosa, katerega temeljno merilo je spoštovanje človekovega dostojanstva in uresničevanje človečnosti. Kot tako se delo ne more (in noče) izogniti topikam krize, morale in politike, pravne države, religioznosti ter težav (sodobne) slovenske družbe. »Problem, ki se ga Küng s svojim projektom in ustanovo trudi reševati, je v tem, da je t. i. postmoderni, globalni svet relativizma izgubil vednost in gotovost glede osnovnih moralnih orientacij in se izgubil na površju razlik, ne da bi bil zmožen ugledati njihove enotne etične temelje.«
»Podobno kot Beck tudi Küng za glavni kriterij ekumenskega projekta svetovnega etosa izpostavi ‘resnično človečnost’, ki ‘temelji na človekovem dostojanstvu’.« »Politično motivirani razgovori torej nikoli niso in tudi ne morejo biti etično indiferentni. To pomeni: če želijo biti verodostojni, se morajo nujno držati določenih etičnih oz. dialoških standardov.«
Iz knjige Človek, svet in etos: študije o postsekularni filozofiji in svetovnem etosu. Prisrčno vabljeni!
