VZGOJNI NAČRT V ŠOLI
Knjižnica Otona Župančiča
sreda, 31. 1. 2018, 18.00
Kersnikova 2/III., Ljubljana
Predstavitev knjige:
Vzgojni načrt v šoli,
dr. p. Silvo Šinkovec,
Založništvo Jutro, 2017
in okrogla miza:
Ustvarjati kulturo spoštovanja
Sodelujejo:
dr. p. Silvo Šinkovec, avtor knjige
dr. Dejan Hozjan, Pedagoška fakulteta Koper
dr. Andreja Barle Lakota, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava, Celje
Vljudno vabljeni.
Knjiga bo na voljo s popustom!
Prenos v živo prek spleta in facebooka, možnost sodelovanja v razpravi!
O knjigi (ovitek):
Knjiga Vzgojni načrt v šoli predstavlja pomembno orodje za vse snovalce vzgojnih načrtov, tako na nacionalni ravni kot na ravni osnovnih šol.
Dr. Dejan Hozjan
Kontekstualizacija njegovih ugotovitev (vrednot, vzgojni načrt in dimenzija celostne osebnosti) ter njihova umestitev v slovenski prostor pa pomenita neprecenljiv prispevek k vzgojnemu poslanstvu šole.
Dr. Stanko Gerjolj
Besedilo tudi upravičeno opozarja, da učitelji v tem zahtevnem procesu potrebujejo več avtonomije ter čim bolj kakovostno usposabljanje in podporo, da jih je treba opolnomočiti, da bodo obvladali čim širši spekter vzgojnih dejavnosti in jih povezali s poglobljenim razmislekom o odnosu med (vzgojno) teorijo in vsakdanjo prakso.
Ddr. Barica Marentič Požarnik
O AVTORJU:
P. Silvo Šinkovec, D. J. rojen 1957 v Novem mestu, je l. 1978 diplomiral iz specialne pedagogike (MVO in DPO) na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Po opravljenem noviciatu v Rimu in Mariboru pri jezuitih je l. 1982 naredil redovne zaobljube. V Ljubljani in Dublinu je študiral filozofijo (1982–1985), l. 1988 diplomiral iz teologije, l. 1994 magistriral iz psihologije, oboje na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu. L. 2016 je doktoriral iz edukacijskih ved na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v Kopru.
Bil je vzgojitelj v dijaškem domu v Ljubljani, šolski svetovalni delavec na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, terapevt, voditelj seminarjev, duhovnih vaj in predavatelj. Od l. 1989 sodeluje z Društvom katoliških pedagogov Slovenije, od l. 1999 ureja revijo Vzgoja in je od l. 2010 direktor Inštituta Franca Pedička.
Inštitut Franca Pedička izvaja DELAVNICE (zbor):
– Pogoste ovire pri uvajanju novosti – Primeri dobrih praks: ustvarjalnost šol … – … področja in jedro celostnega osebnostnega razvoja – Srečen in harmoničen človek – Modrost telesa – … čustvene pismenosti – Razvoj človeških zmožnosti – Izhodišča ustvarjalnega sodelovanja – Razvijanje družbene razsežnosti osebnosti – Od uspešnosti k profesionalni etični skupnosti – Postajati človek – … vloga vrednot v motivacijskem sistemu – Vrste vrednot – Nivoji vzgoje za vrednote – Izpolnitvene vrednote … – Usposabljanje voditeljev šol za starše – Kultura spoštovanja – … spodbujanja razvoja samospoštovanja – … pasti in zanke, razvijanje odvisnega vedenja – Obrambno vedenje … – Obrambna in iskrena komunikacija – … ustvarjanje zdravih navad – … vzroki in možnosti pomoči (motečemu) otroku, staršem in učitelju …
Avtor v knjigi raziskuje eno ključnih vprašanj slovenske sodobne teorije vzgoje, in sicer oblikovanje celostno razvite osebnosti. Kljub večdesetletni prisotnosti omenjenega vzgojnega smotra v pedagoški praksi pa se v pedagoškem raziskovanju premalokrat posvetimo vprašanju ustreznega razumevanja in uresničevanja celostno razvite osebnosti v slovenskem javnem osnovnem šolstvu. Knjiga nam ponuja prav slednje. Avtor jasno prikaže teoretično-konceptualno raznolikost v razumevanju vsebine celostno razvite osebnosti in s kritično distanco oblikuje lasten uvid v njeno vsebino. …
Dr. Dejan Hozjan
Avtor že v teoretičnem delu zelo poglobljeno predstavi prepletenost med sistemi vrednot, vzgojnim načrtom in dimenzijami celostne osebnosti. … V tem smislu so še zlasti dragoceni rezultati avtorjeve empirične raziskave, ki pedagoškega delavca motivirajo za neposredno praktično aplikacijo vzgojnega načrta.
Dr. Stanko Gerjolj
Raziskava je pokazala, da vzgojni načrt za šolo in učitelje predstavlja pomemben usmerjevalni dokument, čeprav na njegovo nastajanje in spreminjanje ne vplivajo toliko teoretski razmisleki, pač pa izkušnje in rezultati vsakoletne evalvacije doseženega. Spodbudno je, da je ob nastajanju, spremljanju in spreminjanju vzgojnega načrta zaslediti vse več sodelovanja med učitelji in starši, več medsebojnega hospitiranja in skupnega razmišljanja o tem, kako vzgojne dejavnosti čim bolj usmeriti v krepitev samospoštovanja učencev in celostnega razvoja njihove osebnosti. …
Ddr. Barica Marentič Požarnik