V spomin na prof. dr. Cvetko Hedžet-Toth

Prostovoljec Gibanja svetovni etos arhitekt in permakulturnik Ira Zorko je takole zapisal ob novici, da nas je zapustila naša sodelavka prof. dr. Cvetka Hedžet-Toth:

Draga in spoštovana profesorica!

Pretresla me je vest o Vašem odhodu. Prav v času, ko ste se poslavljali od tega sveta sem namreč, redko, kot sem to počel, po dolgem času spet mislil na Vas, na kratka a močna srečanja z Vami, ki mi jih je spontano naklonilo življenje. Ne vem, če ste v svojem življenju koga pustili ravnodušnega.
Na arhitekturi ste me, povsem mladega, nepričakovano poklicali pred kateder, mi potisnili Sveto pismo v roke in dali sošolkam in sošolcem poslušati Joba.

Z Vami je, tako kot ob svetlo mračni dvojnosti Vašega imena, ob vsej prešernosti, vitalizmu tovarištva in pripravljenosti na petje vselej prihajala do izraza vsa resnost življenja in potreba, da ga tudi jemljemo skrajno resno in odgovorno v dejstvih, v razmerjih in v jasnjenju pojmov in alternativ, ki jih prinaša človeku sposobnost da preseže gola dejstva, golo življenje in misli utopično, v dimenzijah razodevanja še neprisotnega. Mnogim ste dali vetra, prezračili ste nas
vsakega posebej in skupaj, prisilili ste nas s svojo odločnostjo, da smo čvrsteje stopili na Zemljo. In spodbujali ste sebe in nas na svoj, za naše kraje tako redek, borben način, način, ki je spominjal na srd Božji, k domovanju v Celoti.

Naj Vam bodo blagoslovljene dobrobitne poljane onostranstva, naj vam bo dano živeti bratstvo in sestrstvo med dušami, ki se skozi odpuščanje pripravljajo na naslednje življenje. In čudil bi se, če vam novozavezni Bog, tako kot je bil Jobu stari preizkuševalec uvidevno naklonjen, v svoji ljubezni in spoštovanju svobode, zato, kako ste jasno živeli in govorili svoje prepričanje, ne bi bil hvaležen.

Ira Zorko