Dragi Manci v zahvalo in spomin

Malo je ljudi v naši domovini, ki ne bi poznali dr. Mance Košir (1948-2024), univerzitetne profesorice, novinarke, pesnice, pisateljice, manekenke, igralke, strastne bralke, prostovoljke, ambasadorke radostnega staranja, darovalke, matere in babice.

Med številnimi vlogami in nalogami je bila naša Manca tudi soustanoviteljica Gibanja svetovni etos Slovenija, ki smo ga formalno pričeli 29. junija 2012 v Mariboru s podpisom posebnega manifesta slovenskega gibanja ob prisotnost legendarnega duhovnika, teologa, filozofa in profesorja dr. Hansa Künga (1928-2021), očeta projekta Svetovni etos.

Že naslednje leto smo pripravili prvi posvet z naslovom Svetovni etos: globalno in lokalno, ki je botroval k zborniku bogatih razprav. Dr. Manca Košir je prispevala razmišljanje o “umiranju v luči svetovnega etosa”, ki ne more in ne sme zaobiti modrosti duše in lekcije smrti, te največje učiteljice življenja, in med drugim sijajno zapisala:

“Največji paradoks pri spremljanju umirajočih in gledanju smrti v oči je, da se prostovoljci največ naučimo o – življenju. Kako biti sočuten, tih in dober, vedoč, da je življenje sveto, zato s smrtjo nagovorjen resnično odgovoren za svoje bivanje. Učimo se ločiti bistveno od nebistvenega, končno od neskončnega – ‘Ljubezen je močnejša kakor smrt’, piše Sveto pismo in pričuje lepe smrti – smiselno od nesmiselnega.”

Srčna hvala, draga prijateljica Manca, da si polno živela v sedanjosti, iz preteklosti in za prihodnost, kot bi morda rekel prof. dr. Anton Trstenjak,

hvala ti, da boš še naprej sijala kot svetla zvezda v neskončnem vesolju,

hvala, da s svojimi žarki ožarjaš tudi naše gibanje in njene članice in člane.

Srečno pot v onstranstvo, kjer se bomo nekoč zopet srečali.